IGRA USTVARJALNOSTI

Na oblikovanje so vedno vplivali zunanji pogoji. Okvir preoblikovanja in vse večja zapletenost oblikovanja se odražata v proizvodih. Ko razvoj kompleksnosti doseže svoj vrhunec, načrtovalec opusti redukcijske in slabo delujoče načrte ter togo in razdrobljeno razmišljanje, kjer je vse razbito na koščke, in sprejme novo zasnovano znanje in delovanje, ki omogočata abstraktne, naprednejše in randomizirane razlage konteksta. Razumevanje projektiranja tako presega poenostavljene, linearne razlage.

Celovitost je odnos do razumevanja sveta v vsej njegovi kompleksnosti občutljivih medsebojnih odnosov. Oblikovanje je neločljivi del celote. Sprememba paradigme ni antropocentrična; človeštva ne ločuje od drugih vrst in narave, temveč ga vključuje v naravni sistem. Zato moramo oblikovanje razumeti kot del naravnega sistema in vzpostaviti širše razumevanje njegovega odnosa do okolja. Geometrični, prostorski, umetniški in funkcionalni vidiki skupaj predstavljajo izhodišče oblikovanja. Poleg tega na proces vplivajo zunanji dejavniki, tj. družbeni, okoljski in ekonomski pogoji. Oblikovanje je vedno rezultat prizadevanj, da bi notranji in zunanji dejavniki delovali vzajemno. Če je oblikovanje sistem med seboj povezanih značilnosti, potem se moramo zavedati, kako pomemben je razvoj novih oblikovalskih orodij, ki nam pomagajo pri reševanju njegove kompleksnosti. V oblikovanju je pomembna sposobnost soočanja z družbenimi, okoljskimi in ekonomskimi vprašanji. Ali smo sposobni izvesti projekt, ki uspešno združuje estetske in tehnične značilnosti z okoljsko in družbeno kompleksnostjo? Kako se posamezni projekti prilagajajo nelinearni dinamiki vseh sprememb? Kako vzpostaviti ravnotežje med potrebo po trajanju ter vse hitrejšim preobrazbam na splošno? Ali lahko projekt simulira kompleksni razvoj in izboljšanje naravnega sistema? Ali v tej simulaciji »ljudsko« pomeni več kot le nostalgični spomin?



ZAKAJ POSEBNA ŠTEVILKA O TEORIJI PREK KOMPOZICIJSKIH SISTEMOV?

Kompozicijski sistemi prepoznavajo ovire, omejitve in potenciale z raziskovanjem ogroženih okolij ali okolij z vizijo, nizke in pametne tehnologije ter zahtevnih pravil prostorske igre. Kompozicijski sistemi, za katere je značilno sistemsko razmišljanje, prilagodljivost in igralnost, raziskujejo nove zmogljivosti prostorskih sistemov za ustvarjanje novih in alternativnih scenarijev bivanja prek političnih gibanj, ekoloških popravil, okoljskih sinergij in strukturnih gibanj. Ker kompozicijski sistemi temeljijo na eksperimentalizmu – torej so usmerjeni v prihodnost, ne v preteklost – se ves čas soočajo z nedoločnostjo.



CILJI IN VSEBINE

Članki, ki so del te posebne številke revije Igra ustvarjalnosti, ponujajo razmislek o pojavnih oblikah ponovnega odkrivanja oblikovanja v grajenem okolju; podpirajo proces projektiranja v kontekstu prakse v primerjavi z akademskim svetom; premostijo prepad med radikalnim delom, sistemi povezovanja in projektiranja; razširjajo zavedanje o univerzalnem oblikovanju, pristopu »vsi smo oblikovalci«, odprti arhitekturi in sistemskem razmišljanju; izboljšajo atribute vpogleda, razumevanja in poznavanja celotnega načrtovanja kot radikalne proizvodnje, ki temelji na procesih; in raziskujejo dialog med kognitivnimi in čutnimi izkušnjami kompozicijskih sistemov v odprtem projektiranju.



PREGLED ČLANKOV

Razprava o koristih sodobnega pedagoškega sinergijskega formata, ki jo predstavlja Olga Ioannou, vključuje tako učenje prek spleta kot učenje v učilnici, ki je slikovito podprto z ugotovitvami eksperimentalnega predmeta Metodologija arhitekturnega oblikovanja, ki se je izvajal lani spomladi na Nacionalni tehniški univerzi v Atenah. Avtorica pokaže potrebo po ponovnem oblikovanju predmetov arhitekturnega projektiranja z uvedbo novih spremenljivk učenja ter s spreminjanjem obstoječih.



Avtor Velimir Stojanović v svojem prispevku razišče vzroke in posledice ciklusa sprememb urbane morfologije v urbani teoriji in praksi. Ciklusi sprememb v urbani morfologiji imajo zgodovinsko razsežnost, ki vpliva na spremembe preteklih in sedanjih morfoloških pogojev. Pri tem avtor razloži odtujitev tokov in trendov preteklega obdobja. Minas Bakalchev in soavtorji Sasha Tasic, Violeta Bakalchev in Mitko Hadzi Pulja analizirajo pojav urbanih linij kot sistemov, ki povzročajo soodvisnost, vzajemno pogojenost in zaviranje, ter pri tem ugotavljajo določeno logiko nadzora. Članek predlaga projektne strategije iz arhitekturnega studia »Residential Transformations«, ki je akademski odgovor na obravnavano temo. Vrhunec posebne številke 'Teorija prek kompozicijskih sistemov' je pregled, v katerem avtor Maurizio Bradaschia predstavi odnos med projektom in teorijo v vidikih, ki označujejo večja gibanja zgodovinskega mišljenja; te paradigme so koristne za usmerjanje znanstvenega raziskovanja in vseh drugih vrst raziskovanja.

 
Viri in literatura:
Bateson, G. (1972). Steps to an Ecology of Mind.San Francisco: Chandler Pub. Co.