IGRA USTVARJALNOSTI


Teorija in praksa urejanja prostora | Številka 7 | Leto 2019 | ISSN 2350-3637

Domen Kušar:

Planinske koče v slovenskem visokogorju – med tradicijo in prihodnostjo

DOI 10.15292/IU-CG.2018.06.054-059 | UDK | POSLANO: 9/2019 | PREGLEDANO: 9/2019 | OBJAVLJENO: 10/2019
Organizacija: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Slovenija

POVZETEK
Prispevek obravnava planinske koče v slovenskem visokogorju. Gre za specifične stavbe glede na svoj nastanek, namen, čas uporabe in drugo. V zadnjem obdobju novih gradenj praktično ni bilo, več je bilo le energetskih in ekoloških sanacij. V večini primerov gre za starejše stavbe, potrebnih prenov ali celo zamenjav. Zanimivo je, da smo v zadnjem času priča kvalitetnim rešitvam novih bivakov po slovenskih gorah. Glede na razvoj v sosednjih alpskih državah, kjer so zgradili nekaj povsem novih koč (na mestu starih), ki so tako tehnološki kot tudi arhitekturni presežki, želimo ugotoviti stanje naših koč. S pomočjo različnih kategorij kot so nadmorska višina, leto izgradnje in prenov, velikostjo, dostopnostjo in oblikovanjem stavb smo skušali izluščiti nekatere značilnosti, ki so predstavljene v nadaljevanju.

KLJUČNE BESEDE
arhitektura, planinske koče, Slovenija, visokogorje

CELOTEN ČLANEK
https://iu-cg.org/paper/2019/IU-CG.2019.07.054-059.pdf (0 MB)

CITAT
Kušar, D. (2019). Planinske koče v slovenskem visokogorju – med tradicijo in prihodnostjo. Igra ustvarjalnosti - Creativity Game, (7), 54-59. https://dx.doi.org/10.15292/IU-CG.2018.06.054-059

VIRI IN LITERATURA:
Di Bartolomeo, M. (2018). Italijanske planinske koče (1918-1943) v Sloveniji. Območje Julijskih Alp. Planinski vestnik (Ljubljana), 7/8, str. 9–14.
Eržen, M. (2019). Planinske koče – odraz obdobja izgradnje in potreb obiskovalcev gorskega sveta. AB Arhitektov bilten (Ljubljana), 2019, 217/218/219/220, str. 18–22.
Gams, I. (2002). Koliko visokogorja imamo? Planinski vestnik (Ljubljana), 2002, 3, str. 24–28.
Gesell T. (2015). Der Ersatzbau der Höllentalangerhütte. Pridobljeno 6. 9. 2019 s spletne strani https://www.alpenverein-muenchen-oberland.de/hoellentalangerhuette/ersatzbau.
Girardier, P. (2015). 150 Jahre Monte Rosa (1865-2015). Chaman verlag. Pridobljeno 16. 9. 2019 s spletne strani https://monterosahuette.ch/geschichte/.
Humar, M. (2002). Planinski terminološki slovar. ZRC SAZU. Pridobljeno 6. 9. 2019 s spletne strani https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/planinski/iskalnik?iztocnica=visokogorje#v.
Kajzel, M. (2019). Sodobna gorska arhitektura v Sloveniji po letu 2000. AB Arhitektov bilten (Ljubljana), 217/218/219/220, str. 22–28.
Kultivator, kreativna arhitektura. Pridobljeno 5. 9. 2019 s spletne strani http://www.kultivator.si/index.html.
Mihelič, B., Humar, M., Nikšič, M. (2015). Urbanistični terminološki slovar. Ljubljana. ZRC SAZU, Urbanistični inštitut.
Mikša, P., Zorn, M. (2018). Nacionalno 'markiranje' slovenskih gora pred prvo svetovno vojno. Igra Ustvarjalnosti - Creativity Game, 6, str. 22-29. https://dx.doi.org/10.15292/IU-CG.2018.06.022-029
Pärsch, S. (2017). Die 10 schönsten Berghütten Bayerns. Pridobljeno 6. 9. 2019 s spletne strani https://www.redbull.com/de-de/schoensten-berghuetten-bayern.
Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Bohinj. 2017. Pridobljeno 5. 9. 2019 s spletne strani https://obcina.bohinj.si/files/other/news/23/106434Odlok%20o%20Občinskem%20prostorskem%20načrtu%20občine%20Bohinj%20neuradno%20prečiščeno%20besedilo.pdf.
Ogrin, D. (1996). Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik (Ljubljana), 68, str. 39–65.
Olpererhütte. Pridobljeno 6. 9. 2019 s spletne strani https://www.olpererhuette.de/huetten-deutscher-alpenverein.html.
Planinska zveza Slovenije. Pridobljeno 6. 9. 2019 s spletne strani https://www.pzs.si/.
Pravilnik o planinskih kočah, bivakih in planinskih učnih središčih (2017). Planinska zveza Slovenije. Pridobljeno 16. 9. 2019 s spletne strani https://www.pzs.si/javno/gk_dokumenti/gk_pzs-pravilnik-koca_bivak_pus_2017.pdf.
Prostorski načrt občine Bovec. 2008. Pridobljeno 5. 9. 2019 s spletne strani href="https://obcina.bovec.si/dokumenti/OPN_Obcinski_prostorski_nacrt/uradni%20dokumenti/OPN%20Bovec%202008.pdf">https://obcina.bovec.si/dokumenti/OPN_Obcinski_prostorski_nacrt/uradni%20dokumenti/OPN%20Bovec%202008.pdf.
Salmhütte. (2017). Pridobljeno 5. 9. 2019 s spletne strani https://www.bergwelten.com/h/salmhuette".
Slovenske Alpe jutri - skrajni vremenski pojavi in izginjajoči ledeniki. ARSO. Pridobljeno 16. 9. 2019 s spletne https://www.arso.gov.si/soer/alpe.html.
Strojin, T. (2003). Zgodba okrog prvega triglavskega zavetišča na Prodih. Planinski vestnik (Ljubljana), 3, str. 12–15.
TSG 1- 001 2019: Požarna varnost v stavbah. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana.
Ustni vir: Andrej Mejač. 6. 10. 2019.
Zakon o Triglavskem narodnem parku (2010). Uradni list RS, št 52/2010.