IGRA USTVARJALNOSTI

Mara Vogrinec¹, Janez P. Grom¹, Matej Nikšič²:

Kazalniki urbane gostote pri zgoščevanju naselij in njihova preverba na izbranih študijskih primerih

DOI 10.15292/IU-CG.2025.13.052-063 | UDK 711.4:316.728:004.91:551.583 | POSLANO: 11/2025 | PREGLEDANO: 11/2025 | OBJAVLJENO: 12/2025
Organizacija: ¹ Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Slovenija, ² Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana, Slovenija

PDF

POVZETEK
Prispevek obravnava zgoščevanje naselij kot osrednji vzvod notranjega urbanega razvoja v razmerah stanovanjskih pritiskov in podnebnih sprememb. Izhaja iz ugotovitve, da prevladujoča raba kazalnikov izrabe prostora (npr. FI/FZ) pogosto ne zajame raznolikosti posegov niti njihovih posledic za kakovost bivanja. Namen prispevka je razviti in empirično preveriti enoten analitični okvir, ki omogoča (1) dosledno opredelitev kategorij in morfoloških oblik zgoščevanja za potrebe prostorske regulacije, (2) primerljivo merjenje strukturne in funkcionalne gostote v različnih prostorskih in podatkovnih kontekstih ter (3) presojo uporabnosti razpoložljivih podatkovnih baz. Metodološko prispevek združuje pregled literature z razvojem kategorizacije (strukturno, funkcionalno ter socialno-programsko zgoščevanje) in tipologije morfoloških posegov. Okvir je preizkušen na desetih študijah primera iz Slovenije in tujine z uporabo GIS-analiz, izračuna kazalnikov (npr. bruto tlorisna površina na površino območja, razmerja pozidanosti in odprtih površin) ter 2D/3D grafičnih prikazov. Rezultati kažejo, da tipologija pojasni večino obravnavanih primerov, vendar pri kompleksnih posegih zahteva dopolnitve (npr. dodatna gradnja ob obstoječih strukturah, zapolnitve praznih parcel znotraj sosesk, hibridni posegi). Vertikalni posegi imajo praviloma bolj neposreden učinek na strukturno gostoto, medtem ko horizontalni in programski posegi izraziteje vplivajo na funkcionalno gostoto. Kazalniki so interpretativno uporabni, a njihova zanesljivost je odvisna od kakovosti evidenc; zato so nujni podatkovno usklajevanje, terensko preverjanje in kombiniranje kvantitativnih ter morfoloških kriterijev. V prispevku je ugotovljeno, da večkriterijski, primerjalno zasnovan okvir izboljšuje preglednost odločanja o zgoščevanju in podpira usklajevanje urbanega razvoja s cilji kakovosti bivanja in podnebne odpornosti.

KLJUČNE BESEDE
zgoščevanje naselij; urbana gostota; urbana morfologija; kazalnik gostote; kakovost bivanja; podnebna odpornost

CELOTEN ČLANEK
https://iu-cg.org/paper/2025/IU-CG.2025.13.052-063.pdf (4.63 MB)

CITAT

Kopiraj citat v odložišče (APA stil)

VIRI IN LITERATURA:
Angel, S., Lamson-Hall, P., & Blanco, Z. G. (2021). Anatomy of density: Measurable factors that constitute urban density. Buildings and Cities, 2(1), 264–282. https://journal-buildingscities.org/articles/10.5334/bc.91
Churchman, A. (1999). Disentangling the concept of density. Journal of Planning Literature, 13(4), 389–411. https://doi.org/10.1177/08854129922092478
European Commission. Directorate-General for Regional Policy. (2011). Cities of tomorrow : challenges, visions, ways forward. Publications Office. https://data.europa.eu/doi/10.2776/41803
European Environment Agency., European Topic Centre Urban, Land and Soil (ETC ULS)., in European Topic Centre Climate Change Adaptation (ETC European Coal and Steel Community). (2016). Urban adaptation to climate change in Europe 2016: transforming cities in a changing climate. Publications Office. https://data.europa.eu/doi/10.2800/021466
Grom, J. P., Fikfak, A., & Berčič, T. (2025). Urbana gostota – zaključno poročilo (Projektna naloga št. 4301-2/2025-2560). Arhitektura in urbanizem, Janez Peter Grom s.p.
Geodetska uprava Republike Slovenije. (2025). Portal Prostor Geodetske uprave RS. [Spletna aplikacija]. https://www.e-prostor.gov.si/
IPCC Report 2022: How climate change impacts vulnerable countries. (2022). India Development Review. Pridobljeno 1. marec 2026, s https://idronline.org/article/climate-emergency/ipcc-report-2022-how-climate-change-impacts-vulnerable-countries/
Kennedy, D. P., & Adolphs, R. (2011). Stress and the city. Nature, 474(7352), 452–453. https://doi.org/10.1038/474452a
King, G., Roland-Mieszkowski, M., Jason, T., & Rainham, D. G. (2012). Noise levels associated with urban land use. Journal of Urban Health: Bulletin of the New York Academy of Medicine, 89(6), 1017–1030. https://doi.org/10.1007/s11524-012-9721-7
Liman, U., Laprise, M., & Rey, E. (2025). Between household structure, urban density, and ecological transition: Rethinking the approach of estimating housing needs in Switzerland. Sustainable Cities and Society, 120, 106137. https://doi.org/10.1016/j.scs.2025.106137
Martino, N., Girling, C., & Lu, Y. (2021). Urban form and livability: Socioeconomic and built environment indicators. Buildings and Cities, 2(1), 220–243. https://doi.org/10.5334/bc.82
Newman, P., & Kenworthy, J. R. (1999). Sustainability and cities overcoming automobile dependence. Island Press.
OECD. (2012). Compact City Policies: A Comparative Assessment. OECD. https://doi.org/10.1787/9789264167865-en
OpenStreetMap Contributors. (2025). OpenStreetMap[Zemljovid]. https://www.openstreetmap.org/
Statistični urad Republike Slovenije. (2025). Portal STAGE– statistični podatki v prostoru [Spletna aplikacija]. https://gis.stat.si/
Teller, J. (2021). Regulating urban densification: What factors should be used? Buildings and Cities, 2(1), 302–317. https://doi.org/10.5334/bc.123
UN-Habitat. (2024). World Cities Report 2024. Pridobljeno 1. marec 2026, s https://unhabitat.org/wcr/
UN Department of Economic and Social Affairs. (2019). World Urbanization Prospects: The 2018 revision. UN. Pridobljeno 1. marec 2026, s https://population.un.org/wup/Publications/Files/WUP2018-Report.pdf
Urbanistični inštitut Republike Slovenije (2025). Zgoščevanje naselij, Prvo fazno poročilo. Ljubljana: UIRS.
World Bank. (2012). World Development Report 2009: Reshaping Economic Geography. World Bank. https://doi.org/10.1596/978-0-8213-7607-2