IGRA USTVARJALNOSTI

Tomaž Slak:

Vloga in pomen instituta mestnega arhitekta v paradigmi prostorskega urejanja manjših občin v Sloveniji

DOI 10.15292/IU-CG.2022.10.052-060 | UDK 711.4:72 (497.434) | POSLANO: 11/2022 | PREGLEDANO: 12/2022 | OBJAVLJENO: 01/2023
Organizacija: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Slovenija

PDF

POVZETEK
Vloga in pomen mestnega arhitekta, nekoč bistvenega člena pri urejanju in razvoju mest tako pri nas kot v nam primerljivih okoljih, se je v današnjem času izgubila v kompleksni zakonodaji za urejanje prostora, ki ga sicer na novo definira, ne opredeljuje pa zanj kvalitativnih kvalifikacij (razen licence PA ali PPN), ali kakršnihkoli izvršnih pooblastil in odgovornosti. Pregled stanja predvsem v manjših občinah (torej izvzemši Ljubljano in Maribor), pregled zakonodaje in načina delovanja občin pri urejanju prostora v manjših mestih pri nas kaže na potrebo po ponovnem razmisleku o uvedbi tovrstnega instituta. Urejanje mest namreč danes poteka v okviru različno strukturiranih in kadrovsko opremljenih oddelkov za prostor v okviru lokalnih skupnosti (občin). Glavnino odločitev pa lokalne skupnosti (ponekod celo izključno) prepuščajo prostorsko-načrtovalski stroki, izbrani na javnih razpisih ob kriteriju najnižje ponudbene cene. Večja mesta z večjo kritično maso strokovne javnosti pri teh odločitvah manj tvegajo in so obenem tudi kadrovsko bistveno bolj opremljena. Zakon o urejanju prostora (ZUreP) je že v predhodnih verzijah uvedel obvezno delovanje občinskega urbanista, kar naj bi bil sinonim prejšnji definiciji mestnega arhitekta. V članku pa je skozi analizo izpeljan kritičen pogled na ta institut, podane so usmeritve (kot priporočila občinam), ter opozorila in napotila pri nadaljnjih usklajevanjih na tem področju. Za lažjo predstavo je na koncu dodan primer organizacije instituta mestnega arhitekta v Mestni občini Novo mesto, ki je bil apliciran v prakso leta 2014, torej precej pred sprejetjem ZUreP-2.

KLJUČNE BESEDE
mestni arhitekt, občinski urbanist, kompetence, urbanizem, občine, javni prosto

CELOTEN ČLANEK
https://iu-cg.org/paper/2022/IU-CG.2022.10.052-060.pdf (0.5 MB)

CITAT

Kopiraj citat v odložišče (APA stil)

VIRI IN LITERATURA:
Bačlija Brajnik, I. (2010). Urbani menedžment: koncept, dimenzije in orodja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede UL.
Collins, G. R., Crasemann Colins, R. (1965). Camillo Sitte and the birth of modern city planning. London: Phaidon press.
Čakš, A. (2013). Intervju: Mestni menedžer je skrbnik bivanja v središču mest, Irena Razpotnik, mestna menedžerka. Finance, 16.12.2013. Ljubljana: Časnik Finance, časopisno založništvo d.o.o. Dostopno na: https://www.finance.si/8353481/Intervju-Mestni-menedzer-je-skrbnik-bivanja-v-srediscu-mest
de Moncan, P. (2002). Le Paris d'Haussmann. Paris: Les Éditions du Mécène.
Dešman, M. (2007). Namesto zaključka. V: O urbanizmu. Kaj se dogaja s sodobnim mestom? Str. 371-379. Čerpes, I., Dešman, M. (ur.). Zbornik. Ljubljana: Založba Krtina.
Gehl, J. (2010). Cities for people. Washington DC: Island Press.
Hatherley O. (2015). »Wouldn't buildings be better designed by people who lived in the city where they practiced?", 22 December 2015. Dostopno na: https://www.dezeen.com/2015/12/22/owen-hatherley-opinion-bring-back-the-municipal-architecture-department-norman-engleback-lcc/ (20.12.2022)
Jankovič Grobelšek, L. (2012). Za javnost odprt zasebni prostor kot dopolnitev omrežja mestnega javnega prostora. Urbani izziv, letnik 23, št. 1. Ljubljana: Urbanistični inštitut RS. https://doi.org/10.5379/urbani-izziv-2012-23-01-003
Klipšteter, T. (2015). Koliko besede imajo arhitekti pri urejanju mest? V Kranju in Mariboru nobene, v Ljubljani in Velenju odločilno. Ljubljana: Dnevnik, 14.5.2015. Dostopno na: https://www.dnevnik.si/1042712871 (20.11.2022)
Kos, D. (2007). Neurbana nacija. V: O urbanizmu. Kaj se dogaja s sodobnim mestom? Str. 137-163. Čerpes, I., Dešman, M. (ur.). Zbornik. Ljubljana: Založba Krtina.
Kos. D., Jankovič Potočnik, A. (2005). Participativna prenova mest. Ljubljana: Urbani izziv letnik 16. št. 2, str. 16-23, 141-146. Ljubljana: Urbanistični inštitut RS. Dostopno na: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZVLIRUH (20.12.2022)
Messerschmidt, R., von Zadow, A. (2019). Process and Participation. V: Sustainable Urban Planning - Vibrant Neighbourhoods, Smart Cities, Resilience. Str. 50-59. Bott, H, Grassl, G.C., Anders S., (ur.). Munich: Editon Detail. Detail Business information  GmbH, https://doi.org/10.11129/9783955534639
Mihelič, B. (2008). Prenova mesta. Metodološka orodja za določanje in vrednotenje prednostnih območij in tipov prenove. CRP »Konkurenčnost Slovenije 2006 – 2013«. Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Dostopno na: http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/prostor/pdf/studije/prenova_mesta_koncno_porocilo.pdf (20.02.2022)
Mušič, B.V. (2004). Mesto in urbanizem med teorijo in prakso. Teorija in praksa, let. 41, 1-2/2004. Str. 309-331. Ljubljana: Filozofska fakulteta UL. Dostopno na: http://dk.fdv.uni-lj.si/tip/tip20041-2music.pdf (20.12.2022)
Ovsec, D. J. (1994). O meščanstvu kot zgodovinskem, etnološkem in posebej – psihološkem pojmu. Interdisciplinarna interpretacija. Ljubljana: Etnolog 4 (LV). Str. 35-63. Dostopno na: https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/0354-0316_4_ovsec_o.pdf (20.11.2022) 
Plut, D. (2000). Večja mesta Slovenije kot okoljsko problemska območja. Geographica Slovenica, 33/1, str. 219-245. Dostopno na:  http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKQKP31 (20.02.2022)
Sim, D. (2019). Soft City: Building Density for Everyday Life. Washington; Covelo; London: Island Press.
Simič, M. (2007). Mestni arhitekt med bajkami in resničnostjo. Park, letn. 10, št.10, 19.  maj 2007, str. 25. Novo mesto: Založba Goga.
Skalicky, S. (2008). Mestni arhitekt in arhitektura mesta. Arhitektura raziskave, 2008/2. Str. 32-37. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo UL.
Slak, T. (2016). Urbanistični svet kot generator vizije. Usmeritve in prioritete za dolgoročen prostorski razvoj Novega mesta. V: reVizije prostora Novega mesta. Str. 106-109. Ostanek, P., Zanoški, N. (ur.). Novo mesto: Založba Goga.
Tekavčič, M., J. Hegler, Grunfeld, V. (2009). Organiziranost Mestne občine Ljubljana v luči novega javnega menedžmenta. Uprava (Ljubljana), letnik 7, 1/2009, Str. 87-111. Ljubljana: Fakulteta za upravo UL. Dostopno na: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9M8FMX9N (13.01.2022)
Trampuž, A. Dimitrovska Andrews, K. (2018). Izjemnost Fabianijevih urbanističnih del. Urbani Izziv, strokovna izdaja, št. 8, september 2018, str. 107-114. Ljubljana: Urbanistični inštitut RS. Dostopno na: https://urbani-izziv.uirs.si/povzetek_S?id=69&id_k=S&idc=19 (18.10.2022)
Upravljanje mestnih središč. Dobre prakse v Sloveniji in Avstriji 2017. (2017). V. Petrovčič (ur.). Ljubljana: Spirit Slovenija.
Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID). Uradni list RS, št. 61/2017 z dne 2.11.2017. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7342 (12.12.2022)
Zakon o urejanju prostora – 2 (ZUreP-2). Uradni list RS, št. 61/2017 z dne 2.11.2017. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7341 (11.10.2022)
Zakon o urejanju prostora – 3 (ZUreP-3). Uradni list RS, št. 199/2021 z dne 22.12.2021. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 (23.12.2022)
Zupančič, B. (1999). Urbanistično načrtovanje za nove družbene razmere: seminar, Društvo arhitektov Ljubljana, Ljubljana, 6. - 7. oktober 1999. Urbani izziv letnik 10, št. 2/1999. Str. 134-136. Ljubljana: Urbanistični inštitut RS. Dostopno na: https://www.jstor.org/stable/44164495 (14.12.2022)