Teorija in praksa urejanja prostora | Številka 9 | Leto 2021 | ISSN 2350-3637
Ljudmila Koprivec1, Martina Zbašnik-Senegačnik1, Živa Kristl2:
Analiza odzivov anketirancev na motiv pogleda skozi okno
DOI 10.15292/IU-CG.2021.09.014-023 |
UDK 711.4:612.881 |
POSLANO: 6/2021 |
PREGLEDANO: 7/2021 |
OBJAVLJENO: 11/2021
Organizacija: 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Slovenija, 2 Evropska pravna fakulteta Nove univerze, Nova Gorica, Slovenija
POVZETEK
Eden ključnih arhitekturnih elementov, ki omogočajo vidni stik z zunanjostjo, so zastekljene površine. Pomen pogleda skozi okno je v praksi zanemarjen, čeprav številne študije ugotavljajo, da ugodno vpliva na počutje in zdravje uporabnikov ter zvišuje bivalno in vizualno ugodje. Namen te študije je ugotoviti ali pri izbranih motivih ob pogledu skozi okno obstajajo skupni imenovalci, ki pri opazovalcih sprožajo primerljive odzive. V študiji je uporabljen širok nabor različnih motivov pogleda skozi okno. Obravnavni so kvantitativni in kvalitativni deleži različnih elementov v motivu in njihov vpliv na odziv opazovalcev, kot npr. delež zelenja, oddaljenost, kompleksnost in pripovednost. Odzivi uporabnikov so pridobljeni s pomočjo anketiranja, analiza pa je opravljena z orodjem SPSS v kombinaciji z Excelom ter s kvalitativnim vrednotenjem posameznih elementov. Študija je potrdila, da motiv pogleda skozi okno vpliva na subjektivne odzive anketirancev. Primerjava odzivov je pokazala konsistenten odziv uporabnikov na določene elemente v motivih. Pretežno enoznačen odziv je bil ugotovljen pri motivih, ki so vsebovali pripovednost in element fascinacije. Posredno je mogoče iz študije zaključiti, da so pogledi v naravno okolje bolj zaželeni in da so jih anketiranci ocenjevali kot sprejemljivejše, medtem ko je pogled v pretežno urbana okolja manj privlačen.
KLJUČNE BESEDE motivi pogledov skozi okno, dnevna svetloba, naravna okolja, urbana okolja, hibridna okolja
VIRI IN LITERATURA:
Aries, M.B.C., Veitch, J. A., in Newsham, G. R. (2010). Windows, view, and office characteristics predict physical and psychological discomfort. Journal of Environmental Psychology,30(4), str. 533–541. https://doi.org/10.1016/j.jenvp.2009.12.004
Bell, J., in Burt, W. (1995). Designing buildings for daylight. London: Construction Research Communications Ltd.
Brown, D. K., Barton, J. L., in Gladwell, V. F. (2013). Viewing Nature Scenes Positively Affects Recovery of Autonomic Function Following Acute-Mental Stress. Environmental Science & Technology,47(11), str. 5562−5569. https://doi.org/10.1007/s40471-015-0043-7/10.1021/es305019p
Chang, C-C., Oh, R.R.Y, Nghiem, L.T. P., Zhang, Y., Tan, C. L.Y., Lin, B. B., et al. (2020).: Life satisfaction linked to the diversity of nature experiences and nature views from the window. Landscape and Urban Planning, 202, 103874. https://doi.org/10.1007/s40471-015-0043-7/10.1016/j.landurbplan.2020.103874
Grinde, B., in Patil, G. G. (2009). Biophilia: Does Visual Contact with Nature Impact on Health and Well-Being?. International Journal of Environmental Research and Public Health, 6(9), str. 2332-2343. https://doi.org/10.3390/ijerph6092332
Jennings, V., in Bamkole, O. (2019). The Relationship between Social Cohesion andUrban Green Space: An Avenue for Health Promotion. International Journal of Environmental Research and Public Health, 16(3), 452. https://doi.org/10.1007/s40471-015-0043-710.3390/ijerph16030452
Kent, M., in Schiavon, S. (2020). Evaluation of the effect of landscape distance seen in window views on visual satisfaction. Building and Environment, 183, 107160. https://doi.org/10.1016/j.buildenv.2020.107160
Kim, J., Cha, S. H., Koo, C., in Tang. S. (2018). The effects of indoor plants and artificial windows in an underground. Building and Environment, 138, str. 53–62. /https://doi.org/10.1016/j.buildenv.2018.04.029
Ko, W. H., Brager, G., Schiavon, S., in Selkowitz, S. (2017). Building envelope impact on human performance and well‐being: experimental study on view clarity. Berkeley: Center for the Built Environment, University of California. Pridobljeno 14. 1. 2021 s spletne strani: http://www.escholarship.org/uc/item/0gj8h384
Kristl, Ž., in Zbašnik-Senegačnik, M. (2020). Študija pomena dnevne svetlobe v prostorih vrtca in šole. Sodobna pedagogika, 71(3), str. 98-114.
Littlefair, P. J., (1996). Designing with innovative daylighting. Watford, Herts: IHS BRE Press.
Logar, V., Kristl, Ž., in Škrjanc, I. (2014). Using a fuzzy black-box model to estimate the indoor illuminance in buildings. Energy and buildings, 70, str. 343-351. https://doi.org/10.1016/j.enbuild.2013.11.082
Martens, D., Gutscher, H., in Bauer, N. (2011). Walking in “wild” and “tended” urban forests: The impact on psychological well-being. Journal of Environmental Psychology, 31(1), str. 36-44. https://doi.org/10.1016/j.jenvp.2010.11.001
Pajek, L., Košir, M., Kristl, Ž., Kacjan Žgajnar, K., in Dovjak, M. (2017). Indoor environmental quality (IEQ) in Slovenian children daycare centres. Part 1, Results of in-situ measurements. Sanitarno inženirstvo, 11(1), str. 4-18.
SIST EN 17037. (2019). Dnevna svetloba v stavbah. Mednarodni standard. CEN
Sommer, R. (1974). Tight spaces; hard architecture and how to humanize it. Upper Saddle River: Prentice-Hall.
Stenberg, B., Eriksson,N., Höög, J.,Sundell, J., in Wall, S. (1994). The Sick Building Syndrome (SBS) in office workers. A case-referent study of personal, psychosocial and building-related risk indicators. International Journal of Epidemiology, 23(6), str. 1190-1197. https://doi.org/10.1093/ije/23.6.1190
Van Esch, E., Minjock, R., Colarelli. S. M., Hirsch, S., 2019. Office window views: View features trump nature in predicting employee well-being. Journal of Environmental Psychology, 64, str. 56–64. https://doi.org/10.1016/j.jenvp.2019.05.006
Wilson, E. O., 1984. Biophilia. Cambridge: Harvard University Press.