IGRA USTVARJALNOSTI


Teorija in praksa urejanja prostora | Number 4 | Year 2016 | ISSN 2350-3637

Tomaž Biščak

Večstopenjska metoda določanja razvoja podeželskih naselij

DOI 10.15292/IU-CG.2016.04.038-045 | UDK 711.3 | POSLANO: 07/2016 | PREGLEDANO: 08/2019 | OBJAVLJENO: 10/2016
Organizacija: Ljubljana, Slovenija

POVZETEK
Podeželska naselja in njihova vplivna območja se med seboj razlikujejo. Njihov nastanek in razvoj sta rezultata različnih okoljskih, družbenih in gospodarskih dejavnikov. Razvojne posebnosti, prepletenost dejavnikov, vpetost v naravno in kulturno krajino ter širši regionalni okvir dajejo vsakemu naselju lasten značaj. Skladno s tem je treba podeželska naselja in njihova vplivna območja (sociotope in submikroregije) obravnavati kot edinstvene oblike. Na osnovi tega obravnavamo večstopenjsko metodo določanja razvoja podeželskih naselij, ki na analitičen in sistematično preprost način poudarja preučevane okoljske, družbene in gospodarske kazalnike, ki se jih na obravnavanem primeru podeželskega naselja in njegovega vplivnega območja (sociotopa in submikroregije) kvantitativno, kvalitativno ali opisno opredeli ter ovrednoti na osnovi kriterijev: identitete, vitalnosti-funkcionalnosti in spremenljivosti. Analiza razvojnih stopenj temelji na preučevanju morfološke strukture gradnikov, vzorcev in oblik podeželskih naselij v preteklosti in je v pomoč pri izpeljavi razvojnih usmeritev v prihodnosti. S pomočjo SWOT analize se ob predhodnem poglobljenem analitičnemu delu izpostavijo dovolj dobra izhodišča za strateško in izvedbeno načrtovanje in usmerjanje razvoja.

KLJUČNE BESEDE
podeželska naselja, večstopenjska metoda, analiza, kazalniki, kriteriji, vrednotenje

CELOTEN ČLANEK
http://iu-cg.org/paper/2016/IU_CG_04-2016_biscak.pdf (0.1 MB)

CITAT
Biščak, T. (2016). Večstopenjska metoda določanja razvoja podeželskih naselij. Igra Ustvarjalnosti - Creativity Game, 4/2016, 38-45. http://dx.doi.org/10.15292/IU-CG.2016.04.038-045

VIRI IN LITERATURA:
Ažman Momirski, L., Kladnik, D. (2009). Preobrazba podeželske kulturne pokrajine v Sloveniji, Ljubljana, ZRC: 127-128, 133-135, 140-144.
Banfi-Škrbec, S. (1997). Identiteta vasi Podpeč – idejni projekt preureditve vaškega središča. Diplomska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo (samozaložba S. Banfi-Škrbec): 40 f.
Barbič, A. (2005). Izzivi in priložnosti podeželja. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, Založba FDV: 15-40, 81-100.
Bole, D., Petek, F., Ravbar, M., Repolusk, P., Topole, M. (2007). Spremembe pozidanih zemljišč v slovenskih podeželskih naseljih. Ljubljana, Georitem 5: 14-24, 30-46, 139-141.
Borko, S., Drozg, V. (2011). Merjenje razpršenosti poselitve. Ljubljana, Revija za geografijo 6-2: 99-110.
Crnič, M., Grom, J., Fikfak, A. (2013). Centralni prostor občinskega središča: raziskovanje kazalnikov grajenega prostora v manjših naseljih. V: Fikfak, A. (ur.), Zavodnik Lamovšek, A. (ur.). Igra ustvarjalnosti. Teorija in praksa urejanja prostora 1: 96-106.
ESPON 1.4.1., (2006). The Role of Small and Medium-Sized Towns (SMESTO). Final Report. Projekt EU programa ESPON 2000-2006: 13-435. http://www.espon.eu/export/sites/default/Documents/Projects/ESPON2006Projects/StudiesScientificSupportProjects/SmallMediumCities/fr-1.4.1_revised-full.pdf (Pridobljeno 30.7.2014)
European Commision, 2013. Rural Development in the European Union-Statistical and economic information Report 2013. Directorate General for Agriculture and Rural Development: 11-292.
Fister, P., Boh-Pečnik, N., Deu, Ž., Lah, L., Kavčič, M. (1993). Glosar arhitekturne tipologije. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Zavod Republike Slovenije za prostorsko planiranje: 3-39.
Harej, M. (2012). Odnosi med mestnimi in podeželskimi območji v Sloveniji. Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (samozaložba M. Harej): 30-57.
Kladnik, D., Ravbar, M. (2003). Členitev slovenskega podeželja. Geografija Slovenije 8. Ljubljana, Založba ZRC: 48-137.
Kos, D. (2002). Praktična sociologija za načrtovalce in urejevalce prostora. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede: 16-21.
Krevs, M., Kušar, S., Štepec, M., Peternel, T., Benčina, T., Lubi, G., Čok, D., Urankar, K. (2003). Kvantitativna opredelitev pojmov strnjenost naselja in razpršena poselitev. Projektno delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo: 3-22.
Lynch, K. (1960). The Image of the City. Cambridge Massachussettes, MIT Press: 1-194.
Perc, T. (2010). Kakovost življenja in identiteta vasi kot dejavnika obnove vaških jeder. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo (samozaložba T. Perc): 15-20.
Pogačnik, A. (1988). Kvantitativne metode v prostorskem in urbanističnem planiranju. Univerzitetni učbenik. Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo: 168 str.
Pogačnik, A., Zavodnik Lamovšek, A., Drobne, S., Konjar, M., Soss, K. (2011). Večkriterijska ocena modelov funkcionalnih regij in predlog regionalizacije Slovenije. 2011. V: Zavodnik Lamovšek, A. (ur.). Funkcionalne regije – izziv prihodnjega razvoja Slovenije. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: 67-75.
Ravbar, M. (2001). Kriteriji za določitev poselitvenih območij, teze in predlog nabora indikatorjev. Ljubljana, Tipkopis, Inštitut za geografijo.
Režek, J. (2007). Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji. Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (samozaložba J. Režek): 4, 34-35, 37, 53, 97, 103.
Vahtar, M. (1991). Krajina kot izhodišče za zasnovo grajenih in drugih ustvarjenih prvin ali kako zavarovati pozitivne komponente identitete prostora in jih z načrtovanjem še poudariti. Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Šola za arhitetkturo: 1-265.
Weber, A., Strade, A., Schon, K. P. (2000). Synthetic analysis of selected indicators for the spatial differentiation of the EU territory. BBR, National Focal Point of Germany: 5-7, 24.