IGRA USTVARJALNOSTI


Teorija in praksa urejanja prostora | Number 4 | Year 2016 | ISSN 2350-3637

Mateja Volgemut1, Alma Zavodnik Lamovšek2

Vpliv lokacije centralnih dejavnosti na razvoj odprtega javnega prostora v središčih majhnih mest

DOI 10.15292/IU-CG.2016.04.012-021 | UDK 711.435(497.4) | POSLANO: 08/2016 | PREGLEDANO: 09/2016 | OBJAVLJENO: 10/2016
Organizacija: 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Slovenija, 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija

POVZETEK
Območja centralnih dejavnosti, z izrazito mešano podrobnejšo rabo prostora, so ključna za razvoj središča v naseljih, tudi v majhnih mestih. Na aktualnost lokacije dejavnosti kaže, v zadnjem desetletju ali dveh, problem trgovskih in drugih storitvenih dejavnosti, ki se pogosto nahajajo izven naselij ob pomembnejših prometnih cestah. Problem so občine že zaznale, vendar na tem področju ne izvajajo še nobenih ukrepov (Rebernik, 2010). Namen prispevka je pokazati, da se centralne dejavnosti v majhnih mestih v Sloveniji nahajajo v samostojnih, za to namenjenih stavbah, kar je z vidika odprtih javnih površin, ki tvorijo središče naselja, primernejše. V raziskavi smo zato opravili primerjavo desetih centralnih dejavnosti (Vrišer, 1988, 1990, Kokole, 1971) v 34 majhnih slovenskih mestih. Izbrali smo samo tista majhna mesta (Prosen et al, 2008), ki imajo med ostalimi dejavnostmi tudi okrajno sodišče. Rezultati so pokazali razlike in skupne značilnosti centralnih dejavnosti v izbranih majhnih mestih glede na kazalnike. Litija, Domžale in Sevnica so majhna mesta, kjer se dejavnosti, ki bi lahko artikulirale odprt javni prostor umikajo v večje stavbne komplekse. Pojav je podoben modernemu stroju, kjer je dogajanje v njem, posredno pa vpogled v delovanje družbe, očem skrito (Kos, 2008). Ugotavljamo, da v navedenih treh mestih centralne dejavnosti ne tvorijo odprtega javnega prostora, katerega del so tudi odprti javni prostori pred stavbami družbenega pomena (Vertelj Nared, 2014). Posledica je problematična oblikovna podoba mesta in sprememba silnic mestnega utripa, ki ga tovrstne dejavnosti vežejo nase.

KLJUČNE BESEDE
majhna mesta, centralne dejavnosti, odprt javni prostor, Slovenija

CELOTEN ČLANEK
http://iu-cg.org/paper/2016/IU_CG_04-2016_volgemut.pdf (0.4 MB)

CITAT
Volgemut, M., Zavodnik Lamovšek, A. (2016). Vpliv lokacije centralnih dejavnosti na razvoj odprtega javnega prostora v središčih majhnih mest. Igra Ustvarjalnosti - Creativity Game, 4/2016, 12-21. http://dx.doi.org/10.15292/IU-CG.2016.04.012-021

VIRI IN LITERATURA:
Ažman Momirski, L. (1999). Domžale – oblikovanje centra / Mednarodna urbanistična delavnica. Občina Domžale.
Benkovič Krašovec, M. (2006). Vloga centralnih naselij prve in druge stopnje pri razvoju slovenskega podeželja. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
Burayidi, M. A. (2001). Downtowns: Revitalizing the Centers of Small Urban Communities. New York, Routhledge.
Carmona, M. (2003). Public places - urban spaces : the dimensions of urban design. Amsterdam, Architectural Press.
Drozg, V. (1998). Tlorisi slovenskih mest. Geografski vestnik:časopis za geografijo in sorodne vede, 70, str. 75-90.
Drozg, V. (1999). Nekatere značilnosti fizične strukture slovenskih mest. Ljubljana, Razvojne možnosti Slovenije, Bodočnost mest, 80. letnica Oddelka za geografijo, str. 195-207.
Cybriwsky, R. (1999). Changing patterns of urban public space. Observations and assessments from the Tokyo and New York metropolitan areas. Cities, 16(4), str. 223-231.
ESPON 1.4.1. Small and Medium Size Towns (SMESTO). (2006). Final project Report. http://www.espon.eu/export/sites/default/Documents/Projects/ESPON2006Projects/StudiesScientificSupportProjects/SmallMediumCities/fr-1.4.1_revised-full.pdf (Pridobljeno 6. 6. 2016)
Fister, P. (1993). Arhitekturne krajine in regije Slovenije. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Zavod Republike Slovenije za prostorsko planiranje.
Frampton, K. (1999). Megaform as Urban Landscape. New York, University of Michigan.
Gabrijelčič, P., Fikfak, A. Čok, G. (2004). Urejanje podeželskih naselij: naselja brez središčnega pomena.
Raziskovalna naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.
Gehl, J. (2006). Life between buildings, Using Public Space. The Danish Architectural Press: 200 str.
Jacobs, J. (1961). The Death and life of great American Cities. New York, Random House.
Kokole, V. (1971). Centralni kraji v SR Sloveniji. Problemi njihovega omrežja in njihovih gravitacijskih območij. Geografski zbornik, 12, str. 5–133.
Koolhaas, R., Mau, B. (1995). S, M, L, XL. New York, The Monacelli Press.
Kos, D. (2008). Polivalentnost mestnih prostorov. AB, letnik XXXVIII, 177-178, Vizije 3. Ljubljana – odprti javni prostor: 60–61.
Maki, F. (1964). Investigations in Collective Form, A Special Publication, Number 2, The School of Architecture, Washington University : St. Louis.
Marshall, S. (2009). Cities design & evolution. New York, Routledge.
Nared, J., Bole, D., Breg Valjavec, M., Ciglič, R., Černič Istenič, M., Goluža, M., Kozina, J., Lapuh, L., Razpotnik Visković, N., Repolusk, P., Rus, P., Tiran, J. (2016). Policentrično omrežje središč in dostopnost prebivalstva do storitev splošnega in splošnega gospodarskega pomena. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Pogačnik, A. (1996). Varstvo in usmerjanje oblikovne podobe slovenskih mest. Ljubljana, RS MOP, Urad za prostorsko planiranje.
Prosen, A., Zavodnik Lamovšek, A., Žaucer, T., Drobne, S., Soss, K., Milanovič Pichler, N., Sitar, M. (2008). Pomen majhnih in srednje velikih mest za razvoj urbanih območij. CRP program: Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Povezovanje ukrepov za doseganja trajnostnega razvoja. Ljubljana, Maribor, UL FGG, FF, UM FG.
Radulescu, S. (2015). The Open System of the Public Realm in the Over - sized Structure. ETH – Zurich.
Rebernik, D. (2010). Teorija in praksa prostorskega načrtovanja: Prostorski razvoj mest in širših mestnih območij v Sloveniji. Dela 33: 111–127.
Robertson, K., A. (1999). Can Small – City Downtowns Remain Viable? Journal of the American Planning Association. 65 (3).
Stražar, S. (1999). Mesto pod Goričico. Domžale, Škocjan pri Domžalah : Kulturno društvo »Miran Jarc«.
Tomšič, M. (2004). Vpliv suburbanizacije na praznenje mestnih središč – primer Ljubljane. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
Uršič, M. (2008). Ali »mestni zrak« še osvobaja? Vpliv prometa in potrošnje na spreminjanje vloge odprtih javnih prostorov. In Odprt javni prostor, Public Open Space, zbornik predavanj in prispevkov ob mednarodni konferenci, 10. in 11. april 2008. Ljubljana, DKAS: 83–86.
Verovšek Š., Juvančič, M., Zupančič, T. (2015). Pristopi k preučevanju in reprezentaciji kvalitet urbanih prostorov, 115–128.
Vertelj Nared, P. (2014). Vloga javnega prostora kot podpora urbanemu razvoju na primeru majhnih mest v Sloveniji. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
Vrišer, I. (1988). Centralna naselja v SR Sloveniji leta 1987. Geografski zbornik, 28, str. 123–151.
Vrišer, I. (1990). Ekonomsko geografska regionalizacija Republike Slovenije (Na podlagi vplivnih območij centralnih naselij in dejavnostne sestave aktivnega prebivalstva). Geografski zbornik, 30, str. 129–247.
Yeang, K. (2006). A vertical theory of urban design. M. Moor and J. Rowland (eds.) Urban Design Futures. London & New York: Routledge.
Zavodnik Lamovšek, A., Žaucer, T., Drobne, S., (2008). Majhna in srednje velika mesta kot ogrodje policentričnega urbanega razvoja. Ljubljana, Geodetski vestnik. str. 267 – 289.